Moldavski parlament je v drugi obravnavi razveljavil sporazum z Rusijo o ustanovitvi in delovanju kulturnih centrov. Sporazum, podpisan leta 1998 v Moskvi in veljaven od leta 2001, je omogočil Rusiji, da je leta 2009 v Kišinjevu odprla "Ruski dom".

Predsednik hrvaškega sabora Gordan Jandroković je v Stockholmu svojemu moldavskemu kolegu Igorju Grosuu zagotovil, da lahko Moldavija računa na nadaljnjo podporo Hrvaške pri vstopu v Evropsko unijo.

Moldavsko vodstvo, vključno s predsednico Maio Sandu, predsednikom parlamenta Igorjem Grosujem in premierjem Alexandrujem Munteanujem, se je v Kišinjevu poslovilo od Ilieja Ilașcuja, nekdanjega poslanca in pomembne figure v boju za nacionalno osvoboditev. Uradniki so položili cvetje k njegovi fotografiji v Narodni palači in poudarili njegov pogum kot lekcijo za prihodnost.

Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola je med obiskom v Kišinjevu v moldavskem parlamentu napovedala odprtje urada Evropskega parlamenta v Kišinjevu. Ob tem je obljubila popolno podporo Moldaviji pri prizadevanjih za pridružitev Evropski uniji. Metsola in predsednica Moldavije Maia Sandu sta skupaj sodelovali na novinarski konferenci.

Predsednica Evropskega parlamenta, Roberta Metsola, je med 6. in 7. novembrom opravila uradni obisk v Republiki Moldaviji. Sodelovala je na seji parlamenta 6. novembra, kjer je imela govor. Prav tako je načrtovano srečanje s predsednikom parlamenta Igorjem Grosujem in predsednico države, Maio Sandu, ter Alexandrom Munteanujem.

Parlament Moldavije je potrdil novo vlado pod vodstvom premierja Alexandra Munteanuja. Munteanu je pred parlamentom predstavil svojo ekipo in program vlade ter zaprosil za zaupnico. Vendar pa stranke PSRM, PCRM, Alternativa in Demokracija Acasă niso podprle njegove vlade. Kljub temu je vlada prejela podporo 55 poslancev od skupno 88 prisotnih.

V moldavskem parlamentu bo ustanovljena nova Komisija za evropsko integracijo. Predsednik parlamenta Igor Grosu je izjavil, da je Marcel Spatari, nekdanji minister za delo in socialno zaščito, primeren kandidat za vodenje te komisije. Ustanovitev komisije je bila napovedana v petek, 24. oktobra, v televizijski oddaji.

Maia Sandu je po posvetovanjih s frakcijami uradno imenovala Alexandra Munteanuja za kandidata za funkcijo predsednika vlade Republike Moldavije. Munteanuja je enotno podprla stranka PAS na sestanku Nacionalnega političnega sveta.

Novi parlament se je konstituiral na prvi seji, ki jo je začasno vodila Zinaida Greceanîi. Od 101 poslancev je bil eden odsoten. Igor Grosu je bil izvoljen za predsednika parlamenta. Število podpredsednikov bo določeno kasneje.

Stranka Akcija in Solidarnost (PAS) je predlagala poslovneža Alexandra Munteanuja za novega premierja Republike Moldavije. Munteanu, ki je bil v preteklosti predsednik Francoske alianse v Moldaviji in sodelavec Svetovne banke ter eden od ustanoviteljev AmCham Moldova, je izrazil pripravljenost prevzeti funkcijo, ko bo država to potrebovala. Predlog sledi napovedi Dorina Receana, da ne bo več opravljal funkcije premierja.

Stranka Akcija in Solidarnost (PAS) je napovedala, da bo za novega premierja Moldavije predlagala Alexandra Munteanuja, 61-letnega poslovneža, ki prihaja iz zasebnega sektorja. Munteanu je deloval kot predsednik Francoske alianse v Moldaviji in ima mednarodne izkušnje, tudi iz Ukrajine. Predlog bo uradno podan predsednici države, Maii Sandu, po potrditvi poslanskih mandatov.

Igor Grosu, vodja stranke PAS in predsednik parlamenta Republike Moldavije, je med obiskom v Bukarešti opozoril, da se Moskva ne bo sprijaznila z izgubo vpliva v regiji. Poudaril je, da bo Rusija nadaljevala s prizadevanji za destabilizacijo, pri čemer bo kot glavno orožje uporabljala dezinformacije in propagando. Grosu je prepričan, da bo Kremelj iskal nove načine za uveljavljanje svojih interesov v Moldaviji.

Francoski predsednik Emmanuel Macron svari pred ruskimi kibernetskimi napadi in dezinformacijami. Ruska propaganda se, po vdoru dronov in bojnih letal v Natov zračni prostor, prikazuje kot žrtev, kar kaže na naraščajočo utrujenost prebivalstva zaradi vojne. Igor Grosu, vodja PAS v Moldaviji, opozarja, da se Rusija ne bo odpovedala vplivu v regiji in bo nadaljevala s propagando.

Predsednik Stranke za akcijo in solidarnost (PAS) Igor Grosu je izrazil obžalovanje, da je iz medijev izvedel za odločitev Dina Plîngăuja in Stele Macari, poslancev, izvoljenih na listi PAS, da bosta delovala kot nepovezana poslanca v parlamentu. Grosu je poudaril, da si PAS prizadeva za vstop države v Evropsko unijo.

Po vdorih dronov v Natov zračni prostor je ruska propaganda ustvarjala alternativno resničnost, v kateri se prikazuje kot žrtev, kar kaže na naraščajočo utrujenost od vojne v državi. Francoski predsednik Macron je opozoril pred ruskimi kibernetskimi napadi in dezinformacijami. Putin je izrazil nezadovoljstvo zaradi ponovne oborožitve Evrope in zagrozil s protiukrepi, hkrati pa se odzval na izjave Donalda Trumpa o ruski vojski.

Inštitut za preučevanje vojne (ISW) je poročal, da naj bi Rusija in Belorusija načrtovali napad pod lažno zastavo na Poljsko, za katerega bi obtožili Ukrajino. Kremelj naj bi tudi stopnjeval propagando zaradi padajoče podpore javnosti vojni, Vladimir Putin in Sergej Lavrov pa naj bi poskušala prirediti resničnost. Igor Grosu je opozoril, da se Kremelj ne bo predal vplivu v regiji in bo uporabil dezinformacije.

Proevropska stranka Akcija in Solidarnost (PAS) je na volitvah v Moldaviji osvojila več kot 50 % glasov in 55 od 101 sedežev v parlamentu, s čimer si je zagotovila večino. S tem so bili preprečeni načrti Rusije. Kolumbijska zunanja ministrica pa je protestno zavrnila ameriški vizum, ker so ZDA preklicale vizum kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru. Medtem argentinske gospodarske težave ogrožajo nacionalno varnost.

Proevropska stranka Akcija in solidarnost (PAS) je na parlamentarnih volitvah v Moldaviji osvojila prepričljivo zmago, kar je ključnega pomena za prihodnost države. Zmaga je bila boljša od pričakovanj zahodnih zaveznikov, vendar še vedno ostajajo ovire za vstop v EU, saj se ruska kampanja za povečanje nezaupanja v družbi nadaljuje, pogovori o članstvu pa so zastali.

V Kišinjevu so potekali protesti, organizirani s strani Igorja Dodona, vodje socialistov, ki so izgubili volitve. Oblasti so bile v pripravljenosti zaradi poročil, da so ljudem obljubljali denar za udeležbo na protestih. Policija je opozorila na informacije o plačilu udeležencem, nekateri pa so prejeli dodatni bonus za pripeljane prijatelje. Lokalni prebivalec je protestnikom sporočil, da v Moldaviji ni več komunizma.

Po preštetju več kot 99 % glasov je proevropska stranka Akcija in Solidarnost (PAS) osvojila več kot 50 % glasov in si zagotovila večino v parlamentu. Kljub temu se pojavljajo polemike in negotovost glede izida. Po poročilih ima stranka predsednice Maie Sandu 44,13 % glasov, proruski Patriotski blok pa 29,22 %. Opozicija je skupno dosegla 49,54 %, vendar ni enotna.

Volitve v Moldaviji so pritegnile množično udeležbo v diaspori. Stranka Akcija in Solidarnost (PAS) predsednice Maie Sandu je prejela skoraj 90 % glasov moldavskih državljanov, ki so glasovali v Romuniji. V Kišinjevu je PAS prejela več kot 50 % glasov, medtem ko je opozicija, ki jo vodi Dodon, zmagala v Gagavziji.

Romunski premier Ilie Bolojan je obiskal Republiko Moldavijo, kjer se je srečal s predsednico Maio Sandu in drugimi visokimi uradniki. Pogovori so se osredotočili na krepitev dvostranskega sodelovanja na področjih infrastrukture, energetike in čezmejnih razvojnih projektov. Sandu je poudarila pomen energetskih povezav, Bolojan pa je zagotovil nadaljnjo podporo Romunije Kišinjevu pri njegovi evropski poti. Obisk je vključeval tudi udeležbo na Festivalu Tezaur Național.

Romunski premier Ilie Bolojan se je med obiskom v Kišinjovu srečal s predsednico Maio Sandu, s katero sta razpravljala o krepitvi sodelovanja na področjih infrastrukture in energetike, s poudarkom na energetskih povezavah. Sandujeva je zanikala obtožbe o vpletanju vlade v Kišinjovu v romunske predsedniške volitve. Bolojan je izrazil podporo evropski prihodnosti Moldavije.

Pred volitvami v Moldaviji se stopnjujejo dezinformacijske aktivnosti. Igor Grosu je pozval državljane k previdnosti pred lažnimi informacijami, ki jih širi Rusija. WatchDog.MD je razkril mrežo 910 računov na družbenih omrežjih, ki so vključeni v promocijo proruskih stališč. Med politiki, ki jih proruska propaganda pogosto citira, sta George Simion in Călin Georgescu. Operacija vključuje tudi cerkev in umetno inteligenco, kar kaže na obsežen vpliv Kremlja na prihajajoče parlamentarne volitve.

Moldavski parlament se bo v nedeljo, 17. avgusta, sestal na izredni seji, na kateri bodo novi sodniki Ustavnega sodišča zaprisegli. Predsednik parlamenta Igor Grosu je napovedal sklic seje, na kateri bo potrjen mandat novih sodnikov. Kljub uradnemu zaključku rednega parlamentarnega zasedanja 30. julija, se bodo poslanci zbrali na plenarnem zasedanju.

Bolgarski premier Rosen Željazkov je med uradnim obiskom v Kišinjevu izrazil močno podporo Bolgarije evropski integraciji Moldavije. Poudaril je, da je Bolgarija pripravljena Moldaviji deliti izkušnje, najboljše prakse in naučena spoznanja iz lastnega procesa članstva v EU, kar bo Moldaviji pomagalo pri pripravah na pogajanja o pristopu k Evropski uniji. Podporo je izrazil tako predsednici Moldavije Maiji Sandu kot predsedniku moldavskega parlamenta Igorju Grosuju.

Bolgarski premier Rosen Željazkov se je med dvodnevnim obiskom v Moldaviji srečal z moldavsko predsednico Mario Sandu in predsednikom parlamenta Igorjem Grosujem. V okviru obiska je Rusenska univerza "Angel Kanchev" uradno prevzela prostore nekdanje državne univerze v Tarakliji v Moldaviji, s čimer krepi svojo prisotnost v regiji.